Mrzla krila upov
Nad razcefrano streho zimskega gozda
prhutam s črnimi perci.
V daljavi megleni grad.
Ptica,
ki zmrzujem
v vsak nov zamah.
Krila v letu belijo,
kot bi dodajal jim
perborat.
In pobeljena
počasi otrdijo,
v očeh ostane le zaledeneli strah.
Na tla so padla peresasta krila,
zlomljena v ledu ležijo,
ne od zime, pogibel je bil upov obrat.
... naj spet poletijo. Objem.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Lilija
- 12. 02. 2012 ob 20:56
- Prebrano 968 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 121.8