Nad razcefrano streho zimskega gozda
prhutam s črnimi perci.
V daljavi megleni grad.
Ptica,
ki zmrzujem
v vsak nov zamah.
Krila v letu belijo,
kot bi dodajal jim
perborat.
In pobeljena
počasi otrdijo,
v očeh ostane le zaledeneli strah.
Na tla so padla peresasta krila,
zlomljena v ledu ležijo,
ne od zime, pogibel je bil upov obrat.
Poslano:
13. 02. 2012 ob 08:08
Spremenjeno:
13. 02. 2012 ob 15:13
... naj spet poletijo. Objem.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Lilija
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!