ČAKAM

Znova na kolenih,
z zlomljeno glavo
v zlomljenem naročju
čakam na sveta slovo.

Čakam …

Kot ranjen otrok
jočem v sebi brez predaha,
razžirajo mi dušo solze bolečine,
v kotu stiska se; nemirna, plaha.

A jaz še čakam …

Slišim, čutim koščke stekla,
ki se drobijo vame,
ko upam znova, iščem sonce,
a me le tema objame.

Še vedno čakam …

Sprašujem se vsak dan,
ko gledam vam vsem v obraz;
ste iskreni, še ljudje
ali zgolj krutosti sveta odraz?

Jaz še kar čakam …

Nate. Na vas.
Da mi pokažete pravi svoj obraz,
mi vrnete sonce na nebo;
poveste, da smem znova biti jaz!

Da ni le denar, ki dela vas srečne,
da sonce še riše vam smeh na obraz!
Da smem znova ta svet in življenje ljubiti,
verjeti v sebe in vse nas!

A še zmeraj vas čakam!
Kje ste?

Lea

Komentiranje je zaprto!

Lea
Napisal/a: Lea

Pesmi

  • 14. 06. 2008 ob 13:35
  • Prebrano 570 krat

Uredniško pregledano.

Ocenjevanje je zaključeno!

  • Število doseženih točk: 140

Zastavica

Imate vsaj eno nujno obvestilo! Želite pregledati obvestila?
Ste prepričani, da želite zapusti stran? Vse spremembe bodo zavržene!