ČAKAM
Znova na kolenih,
z zlomljeno glavo
v zlomljenem naročju
čakam na sveta slovo.
Čakam …
Kot ranjen otrok
jočem v sebi brez predaha,
razžirajo mi dušo solze bolečine,
v kotu stiska se; nemirna, plaha.
A jaz še čakam …
Slišim, čutim koščke stekla,
ki se drobijo vame,
ko upam znova, iščem sonce,
a me le tema objame.
Še vedno čakam …
Sprašujem se vsak dan,
ko gledam vam vsem v obraz;
ste iskreni, še ljudje
ali zgolj krutosti sveta odraz?
Jaz še kar čakam …
Nate. Na vas.
Da mi pokažete pravi svoj obraz,
mi vrnete sonce na nebo;
poveste, da smem znova biti jaz!
Da ni le denar, ki dela vas srečne,
da sonce še riše vam smeh na obraz!
Da smem znova ta svet in življenje ljubiti,
verjeti v sebe in vse nas!
A še zmeraj vas čakam!
Kje ste? Lea

Napisal/a: Lea
Pesmi
- 14. 06. 2008 ob 13:35
- Prebrano 570 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 140
