V tem rožnatem, puhastem svetu
stopam z dežnim oblakom nad glavo.
Ne čutim dežja in ne sonca,
bolečina vse preglasi.
Ker te gledam, a te ne smem videti.
Ker kričim v sebi in slišim le tišino.
Ker si te želim, a si te ne smem želeti.
Ker nekdo razglasil je srca mi violino.
Vidim te – z bolečino.
Dotaknem se te – z bolečino.
Hrepenim – v bolečini.
Obležim v dežju – v bolečini.