Prodal bi svoje telo,
če bi imelo visoko ceno.
Še višjo kot tisto za katero
si prodal načela in poštenost.
Je dober občutek,ko je duša prazna,
brez nepotrebnih, težkih čustev,
ki bi šepetali tvoji vesti?
Je teža denarja višja
od vrednosti tvoje osebnosti?
Tudi telo počasi prodajaš, ga razdajaš.
Si marioneta, kimajoča z glavo
brez sposobnosti ustvarjanja lastnih odločitev.
Ne zavedaš se napak,
ne sprašuješ se,
saj si zaradi pohlepa nem, gluh in slep.
Si kot kamen,
ki zmore kažati znake življenja,
tako kot so te tega naučili tvoji ''bogovi''. 

Snowflake.*