Z vami delim poti in kraje
ne pa tudi vaših skrbi
Vtiskujem si vaše poglede
da jih lahko potem odvržem
Z vami vstopam v vaša svetišča,
a ne častim vaših bogov,
Oblečem se v steklen zvon,
ki stike spremeni v odmeve
Berem vaše pesmi,
vendar jih ne čutim
Zato pišem svoje pesmi,
da vam hvaležno vrnem praznino
Razpihujem vaše prepire,
ko vidim osla, ne pa sence
Šele tako vam res verjamem,
da ste še vedno živi
Najdete me povsod,
kjer je mogoč pogled od zunaj
Težko me boste izločili,
tudi vi ste včasih jaz
bp