Kepa mesa

 

 

Srce naivno vedno le usiha

in se iz dneva v dan bolj razdrobi,

   v lastnih okruških,  nemo trpi 

   in zadrhti le v neslišnosti vzdiha.

 

 

Življenje z ničemer ne krpa mu ran,

   mu ne prizanaša, ne ustavi trpljenja,

   bremen ne odvzame, bolí ne pozdravi,

nikdár ne izpolni mladostnih mu sanj.

 

 

Da ga topo dleto že v rosi ne razdre,

če hoče preživeti – otopi in kot fosil 

   otrplo ždi, v nemilosti kamniti ...

   in kmalu še pred sabo se zapre.

 

 

Nikdar ničesar več se ne kesa

nikomur nikdar več se ne odpre …

   in tako sčasoma, v prsih se nosi

   le   mrtva   kepa     mesa.

 

jaka racman

Komentiranje je zaprto!

jaka racman
Napisal/a: jaka racman

Pesmi

  • 06. 02. 2012 ob 18:48
  • Prebrano 868 krat

Uredniško pregledano.

Ocenjevanje je zaključeno!

  • Število doseženih točk: 107.4
  • Število ocen: 5

Zastavica