Apndan, tole je nekaj močnega, ampak malo površno napisano, kar se tiče izraza. Sem morala parkrat prebrati, potem se mi je začelo malo svitati ... no, pesem sem  poskusila sem spraviti malo v red, sem zadela ali falila?

Torej, jaz pesem vidim takole:

V tunelu  se bo iskrila strast

in nevihta bo porušila vse,

kar bi dvom razlil

skozi telo v potne srage.

Neka silna, tuja zadržanost

 bo zgorela v prodoru naslade.

In sredi zime bo dan

in vročina bo prostor,

moč in mir,

stisk roke, vdih ...

Še močneje bo izbruhnila,

v očeh bo gorelo

in divje bo  pognala srce,

malovidna čutna sila.

Potem si bo  zatemnila oči

in v  pravem času ubila razum.

LP; Lidija

Ja, kar dobro zadela.

Tačko na srce, nikoli nisem kakšnega velikega poudarka dajal na samo izraznost, da bi bila širše vedna. Mogoče bi pa res splačalo napotiti se v to smer. Hvala za namig.

LP

Matevž