Moj stih ne mara več besed;

rad pel bi le še srčne vzdihe.

Pisati, pisati spet in spet,

zakaj, čemu te plitke stihe?

Kako me je usoda zvila,

da sem sploh padel v tole godljo

in z nekaj verzi - kaplijc črnila

naj izpovedal življensko bi zgodbo?

Morda pa srce še meni neznane,

silne nekoč odkrije globine-

takrat čisto nova pesem nastane

in Večnost bo njeno nesmrtno ime!

Matej Krevs