Moj stih ne mara...
Moj stih ne mara več besed;
rad pel bi le še srčne vzdihe.
Pisati, pisati spet in spet,
zakaj, čemu te plitke stihe?
Kako me je usoda zvila,
da sem sploh padel v tole godljo
in z nekaj verzi - kaplijc črnila
naj izpovedal življensko bi zgodbo?
Morda pa srce še meni neznane,
silne nekoč odkrije globine-
takrat čisto nova pesem nastane
in Večnost bo njeno nesmrtno ime!
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Matej Krevs
- 05. 02. 2012 ob 23:54
- Prebrano 577 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 263.7
- Število ocen: 6
