Ne verjamem zvezdam,
njihovim utrinkom daleč v nebo,
so kot horoskop za vse,
pa nas je tako veliko na tem svetu.
Po mojih žilah teče strelčeva kri,
burna, valovita, ognjevita,
vedno v novem iskanju novega,
zmeraj s puščico na rami moji lastni.
Žigosani za vedno, kot žile po telesu.
Ne verjamem soncu da nosi toplino,
četudi je peklensko vroče in iščem hlad,
sunki vročine me spravljajo v plitko dihanje,
ne verjamem v srečo zaradi vročine.
Ne kupujem srečk, ne tri krat tri,
sreče pač ne moreš kupit za prvim vogalom
trafike, kjer sprejemajo številke kot za stavo,
kar tudi je res in nekdo dobi.
Nekdo, a ne jaz. Ne verjamem.
Verjamem v srečen objem,
v iskrenost dotakljivosti poljuba,
v mir in ljubezen srca, ki ne hrepeni
samo en dan in leto, ki hrepeni večno.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: IŽ-lev
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!