Vse neverjetno postaja resnično:

roka mi sega do modrine neba;

odkar me ljubiš izgledam odlično,

ljudje govorijo z menoj iz srca.

Ptice in kamni, drevesa in reke

zamenjale so svoje stare vloge,

zdaj na dnu potoka šumijo smreke,

kamni v jatah ustvarjajo kroge.

In vse stvari - kot da jih več ne strezniš;

najin kompas vrti se brez prestanka

in čas, ki beži, iz same ljubezni

se je ustavil in na naju čaka.

Matej Krevs