Krivica ti vzame sapo –

veš da ni razloga zanjo –

zakaj se torej je zgodila?

Mnogo krivic ti glas utiša

in večkrat le še šepetaš

v strahu in pričakovanju …

Krivičen svet te preobrazi,

da nihče več ne opazi,

kar v sebi čutiš in

želiš …

In ko nova se priplazi

izza hrbta – prav pri tleh –

ni več pričakovanja, ni več tistega strahu –

in ni nesmiselnih vprašanj, ki bi tratila ti čas

         in zarezala v tvoj glas –

         zakaj jaz! Zakaj jaz …

jaka racman