PESEM
Preden se poslovim
od svoje deklice
jo lep čas opazujem
skozi reže trepalnic;
dvigujem ji srajco,
tipam lopatice,
diham z njenim dihom
v mehkih brazdah
rebrne pokrajine;
popravljam naborke
na krilcu, preverjam,
če so barve usklajene
s perilom in nogavicami;
potem se za hip usedem,
da dojamem, kam jo vleče,
ko se nagiba zdaj levo,
zdaj desno, preden skoči
naravnost v mojo tesnobo.
Ko jo vprašam kam gre,
molči;
ne zna, ali pa mi noče odgovoriti
zaradi lastne negotovosti.
brez besed (!!!)
Breza,
čeprav negotova, je prišla prav do mene...in že se ji mudi naprej. Všeč mi je v vseh barvah in taka, otroško občutljiva...ji grem skuhat čaj... :)))
LP, Majda
Hehehehe, kolk si prijazna, hvala ti potoček
, preseneti jo s čajem iz domače mete, po njem zmeraj lažje zadiha
Lp, breza
Točno s takim se ravnokar sladka...poletje, potok, ptice, mir ji delajo družbo...nič ne skrbi :)
M. :)
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: breza
- 03. 02. 2012 ob 18:00
- Prebrano 1079 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 522.5