Stvari
Žvižg,
ki prekine
(pod obokom tišine)
napete strune glas,
zakaj odhajaš ...
Vlak,
ki odpelje
(po tirih upanja zapelje)
te v dolg nov dan,
kamor prihajaš ...
Kraji,
ki bežijo
(mimo oken hitijo)
in se izgubijo – tam, daleč ...
A so stvari,
ki ostanejo v tebi
(čeprav te ranijo)
ko vsaj ostale bi tam – daleč.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: jaka racman
- 31. 01. 2012 ob 19:44
- Prebrano 730 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 171.35
- Število ocen: 7
