Nocoj - po poti,

kot že mnogokrat - 

hodim ...

kot že mnogokrat,

ob cesti pohajkujem -

le jaz in moje misli ...

Je potovanje beg, ali iskanje,

je umik, ali soočenje?

Potujem v prihodnje sanje -

ali se odmikam stran?

***

Nocoj - kot nikoli še -

žalostno je -

in rahlo rosi ...

kot še nikoli

vetrovno in mraz,

mraz, ki prepiha kosti -

nekaj časa v hrbet

in od strani -

a nato završi v obraz - 

in z vetrom še tisoče kapljic prši

in pogled zamegli

in za čas oslepi ...

***

Nocoj - po poti,

kot že mnogokrat - 

hodim ...

A kot nikoli še - 

je žalostno ...

in uličnih svetilk svetloba kar dežuje

in se izpira v malih kapljicah na tla -

v odsev lune za debelimi oblaki -

v luži, ki odteka v kanal ...

***

Nocoj - po poti,

kot že mnogokrat - 

hodim ...

A kot nikoli še - 

vijolična svetloba iz izložb - 

na ulico se seli

in vijolično v sijaju tem je vse ...

in vrvež dneva v barvi tej utihne,

v barvi tej opreza vse in vsak ...

***

Nocoj - kot nikoli še - 

žalostno je - 

in  lepo ...

ko tisoče lučk 

na grobovih utripa

in sije sanjavo ...

So sanje prihodnost, ali spomin,

so usoda, ali naključje?

Se čas vrti v vse smeri - 

ali na mestu stoji?

***

Tudi če se obrnem in odidem nazaj - 

bom hodil naprej -

in veter mi bo prav tako mršil lase -

nekaj časa v hrbet

in od strani -

nato bo završal v obraz ...

Bo - kot že mnogokrat. 

jaka racman