Predbožični sprehod v snegu.
V družbi tavam sam popotnik,
spremljam temo dol po bregu;
drévi krajec je zakotnik.
Črna tre bolj kot v dolini -
hrast dremavha raz pobočja,
ne svetlobni javni klini;
nad njim biserna sotočja
zlivajo se v enost upa:
da ko zorna zvezda zginja,
naj mi ne spolzi iz hrupa
vseh spominov ta svetinja!
Lothlorien,
čudovita je.
Lp,h
hvala :)
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Žiga Lovšin - Lothlorien
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!