Ljubim mojo domovino,
ljubim zeleno to dolino.
Ljubim njena polja in gore.
Srce tu ostane, nikamor ne gre.

V daljavi bistra Soča,
Že stoletja tu deroča.
Vsa bistra in zelena.
Takšna reka ni nobena.

Tam s prelepih teh višav,
opazuje nas očak Triglav.
V lepoto teh gora,
se še tujec rad poda.

Tu so še Kras, Dolenjska in Primorska.
Tod uspeva vinska trta.
V sodih vino dozori
kletarjem na vsa usta se smeji.

Pozabil skoraj Savinjsko bi dolino,
tu ljudje živimo fino.
Obkroža zeleno nas zlato,
ki raste visoko v nebo.

Dežela naša ni velika,
a lepota je raznolika.
To daje na posebni čar,
od to ne grem nikdar.

Adriano Trnovšek