Daleč od ponorelega sveta ...
Objem na robu večera,
ko misel na dan že skoraj umira …
Mehkoba ustnic dehtečih,
ko sol se topi in vanje prodira …
Pogledi žametnih oči,
mehkoba dotika, strast v nežnosti …
Ljubljenje na obali iz sna,
vrzeli duše zapolnjuje prodoren val morja …
Dlan seže v dlan, enost najinih želja,
rojstvo ljubezni na krilih nesmrtnega srca ...
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Nuška Golobič Malena
- 10. 06. 2008 ob 12:12
- Prebrano 1411 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 772
- Število ocen: 26
