
Drevesa sebe ne vidijo,
niti kamni ne čutijo svoje teže,
rože stremijo v nebo,
kot bi govorile:
poglejte me,
same cvetemo za druge,
ki nas redkokdaj vidijo,
četudi smo jim pred nosom.
Komentiranje je zaprto!
![]()
Napisal/a: IŽ-lev
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!