Brezimna noč zazibala je svet

v globoko trdno zimsko spanje.

Ljudje ujeti v večne sanje

v snu umirajo že tisoč let.

In vsem se isto sanja spet in spet,

da vrli princ po njih prijaše

in jih zbudi, kakor trnuljčico,

vzame na konja in odjaše

z njimi v lepši in srečnejši svet.

A smrt jih zmoti sred poti

rekoč - nihče ne bo odšel od tod,

če se pri meni ne zglasi

in gre naprej zdaj sam in praznih rok...

In mnogi se nato obrnejo

in k starim, večnim sanjam vrnejo,

Matej Krevs