Čemu prestrašen in od česa? hodim

po ulici temačni, ki želi

si srečanja z nikomer, a pusti

prepihu sanj; kot da pijan sem, blodim

skoz željo ničnosti. Nakar zagledam

skrivnostno žensko z belimi lasmi,

jo nemo srečam pod lučjo, in zdi

se mi, da si želim, ko se zavedam,

da bi zavezala na posteljo,

na žrtveni me steber, in v trenutku

mi vzela vse, kar mogel bi ji dati,

in ko bi spraznjen zgrudil se pod njo,

prepričan, da se je predala občutku,

pustila bi me spati, spati, spati!

(simon)