Poslušam pesnike v narekovajih.

Nihče ne zmore tistega!... Morda

besedo kot pogled, ki se proda

za pest perverznih misli v čistih krajih.

Morda kot to: ko hodil sem domov

po mokri cesti, upal, da bom srečal

morda žival v obliki ženske psov

in v njej pogledu videl, da obešal

sem svojo srečo v tujo srčno bit.

Morda, da bi spoznal, ko brcneš kamen,

da veš, da ni srce, ki te določa,

le slutnja smrti, ki ti leze v rit.

Tišina, ko ne znaš izreči Amen;

samota, ki je v večnem duhu žgoča.

(simon)