Vse kaže da naju pritegnejo iste pesmi.

Prispevam svojo varianto:

koitus

napravio si me iz dna zvijezde.
prepuštam ti bezimeno tijelo
i tonem u stvarnost;
osluškujem, oslobođena korijenja i vjetra,
sva još u svili i trstiki:
dan je nešto više.
odričem se svoje kože,
prilagođavam se gibanju s kojim dišeš,
s kojim daješ ritam glazbi ponoćne modrine.
tu je neki miris, kao da se neću probuditi;
ista stvar, koja kriomice vlaži stegna ispod odjeće,
koja mokra do bokova oplodi jutro,
koja se u očnom tjesnacu odriče sama sebe.
glas koji tek pupa
i samo ponekad postaje blijed u jutru
koje krijepi,
koje odabire skok iz vremena.
 

pri obeh sicer dobrih prevodih se mi prvi verz ne zdi dodelan.

lucija piše:

napravil si me z dna zvezde. (to lahko berem samo tako, da ko jo je napravil, je stal na dnu, ali izšel z dna zvezde. če je mislila drugače, potem je tu kakšna skladenjska napakca in če je narejena namerno, je ne razumem; morda je Lucija mislila, da je bila ona napravjena *IZ DNA neke zvezde ( ne z dna in je torej šrat???), torej je bilo dno zvezde material iz katere je on, kdorkoli že napravil pesmiški subjekt - njo. )

 v tem *primeru je ok JURov prevod, ampak mora Lucija razložiti, če je njen z dna napakca, škrat ali namernost!

breza, ti si pa napisala: napravil si me z dnom zvezde (potemtakem je to dno zvezde sao njegovo orodje ?)

 v drugem verzu je glagol prepuštam (prepuščam - dajem nekomu na razpolago primernejši od propuštam( izpuščam nekaj, kar sem imela v določenem trenutku priložnost obdržati, zamujam priložnost ...)

ostalo se mi zdi ok, čeprav se prevoda v detajlih malo razlikujeta, kar je logično in normalni, saj živ jezik ni kakšen računalniški program!

 :)

  Lp, lidija

Lidija, pravzaprav je mišljeno, da je to napravil od tam ... se pravi dno zvezde kot kraj, ampak ne kraj, kjer je on, marveč kot kraj, kjer se je začela eksistenca ... :)

Breza, Jur, vama pa iskreno hvala za prevoda. :) Jaz sicer govorim hrvaško, ampak ne na takšni ravni, da bi se bila pripravljena spuščati v podrobnosti, tako da to prepuščam Lidiji, ki ve o tem dosti več ...

Lp,

Lucija

Hehehe, Jur, mene to sploh ne preseneča, lepo si prevedel.

Moj zgornji prevod je nastal v hipu, tik zatem, ko je Lucija objavila pesem in potem, ko sem videla, da se je začela debata okrog teksta v izvirniku, sem ga  pustila spati. Zdaj pa nimam časa za razlaganje mojega prevoda in dojemanja pesmi, ko utegnem, pridem nazaj.

Lp, breza

Aha, fino, Lucija, potem je ok, in JUR je povzel!

 breza, časa je na pretek ... tudi če odleži, nikoli ne bo prepozno, da še od tebe dobimo dodaten  po pričakovanju dober prevod:)

Lp,L

Ja, Jure je precej bolj jasno prevedel prvi verz, ki je v samem izvirniku bil precej nejasen (imela sem občutek, da ga je Lucija namenoma zavila v to nejasnost) in sem to nejasnost poskusila obdržati tudi v svojemu prevodu. Zato sem ta verz prevedla:

Napravio si me s dnom zvijezde - lahko tisto dno zvezde dojemamo kot nekakšen pripomoček za izdelavo, ali pa da jo je "napravil" istočasno z dnom zvezde, hkrati pa je tu tudi tista nejasna slutnja, da sta "ona" in dno zvezde iz iste snovi.  Za bralce pa je seveda veliko boljša Juretova jasnost v prevodu, le vprašanje je ali Lucija želi obdržati nejasnost izvirnika tudi u prevodu, ali ne.

V drugem verzu, ki je (namenoma?) nejasen in nedorečen, se mi je beseda propustim vsilila sama od sebe, prvenstveno zaradi, hmmm moje logike in dojemanja ne samo tega verza, temveč tudi nekega smiselnega povezovanja z naslednjim verzom. Skratka, ob prevajanju tega dela pesmi sem pred očmi imela otroka v materici, ki se še ne zaveda svojega telesa, ki še nima lastnega imena (ta del življenja propuščen, ni ozaveščen) in je prepuščen "nekomu" . Komu? Nisem pa prepričana, da je to telo brez imena prepuščeno tistemu, ki jo je "naredil". No, mogoče se motim, saj bo Lucija povedala. Svoj prevod itak moram dodelati.

Lp, vsem skupaj.

Pri drugem verzu

Evo, našminkala sem svoj prevod ;-))

koitus

napravio si me s dna zvijezde.

prepuštam tijelo bez imena

i tonem u stvarnost;

osluškujem, oslobođena korijena i vjetra,

još sva u svili i trski:

dan je nešto više.

odričem se svojoj koži,

prilagođavam se gibanju s kojim dišeš,

kojim ustreperiš glazbu s ponoćne modrine .

ima neki miris, kao da se neću probuditi;

ista stvar, koja kriomice među odjećom vlaži bedra,

koja mokra do bokova oplodi jutro,

što se u očnom tjesnacu odriče sama sebi.

glas, što pupa

i samo pokatkad problijedi u jutru

što krijepi,

birajući skok iz vremena.

Lp, breza

Jure, tokrat ti objavi svoj prevod, ker zadnjič, ko sva oba prevajala isto pesem (ne morem se spomniti točno katero) sem jaz objavila svoj prevod, zdaj si ti na vrsti .

Lp, breza