Samo eho od grehov je še ostal a vseeno
izbral sem prah, da lahko u žepu nosim me
Pod nohti spijo igle za šivanje spominov
in tišina je orkester, ki skrbi za aritmijo
Vsak posebej se vije v moj korak in tiho
Požira sled iz mrvic izdihano v mrak
Zjutraj obraz umit v ehu njihovih luči
ne sveti le spomne kaj naj vidijo oči…
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: S.R.
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!