Moja pesem je lok,
a kam jo upreti,
čemu jo zapeti?
Gluhost vsenaokrog!
Glej, kakor puščica
drhtijo mi stihi,
to srčni so vzdihi
po tebi, devica.
Tja v širno vesolje,
z močjo silne volje
spustim te vrstice;
naj zvedo, zvezdice
za tvojo prelest
in mojo bolest.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Matej Krevs
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!