Sedim na postelji. Slabo mi je,

ker sem preveč pojedel čokolade.

K zobozdravniku se mi jutri gre,

saj mi modrostni zob sam ven ne pade.

Nerodnež mi je zrasel bolj postrani.

Ven ga bom dal, in modro naj umre,

ker mi lahko vso ličnico požre;

veliko raje ga imam na dlani.

Pokazal ga bom svoji ljubi dami

in rekel ji, kako zelo boli.

Nasmehnila se bo, da ji izvabi

vesele tihe solzice v oči.

Potem bom tožil, kaj je v svetu krivo,

da mi kupila bo še eno pivo.

(simon)