Ubijem rožo za en sam trenutek
utripa njenega srca … Ta misel,
da bi v zaprtem tulipanu obvisel
in ona bi ga vzela za občutek
utripa svojega srca, me vzburja
tako zelo, da sem vsa Gradnikova
besneča poezija, da sem nova
od Kosovela pihajoča burja.
Renčavi psi pobegnejo v kočo,
ko se prikažejo mi pred oči
te kačaste oblike njenega
telesa (še otroško lepega);
saj ljubil bi jo hladno, ljubil vročo,
in jo v samoti čuval, ko zaspi.
ne ubijaj rožice,
ne ubijaj rožice,
ne ubijaj trnja,
ne žagaj dreves,
ej,
lepo te prosim,
ne ubijaj,
ker je vse,
kar,
vse je moje,
mojih stvari,
moje lastnine,
pa se ne pipaj,
ker bom lila krvave solze,
no,
samo toliko,
da boš vedel,
pa lep pozdrav....
se opravičujem,
nisem vedel, da fant ne sme podariti rože svojemu dekletu :)
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: (simon)
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!