Zapoj mi!... Nina, tiho nina nana,

da se v šepetu izgubim, zapoj!,

da misel krčevita bo zaspana,

da bom ob tebi, ti predan in tvoj;

da čuje volk volkuljo, ji sledi

v neskončen dan po žuboreči poti,

da, kjer zaplešeta, nikdar ne zmoti

prelesti slavja še skelet noči...

Zaljubljeno mi vzklikaj, jemlji molk!

Prebudi me, predrami in postoj!...

– zdaj sem ob tebi, ti predan in tvoj.

Ti si volkulja moja, sem tvoj volk.

In tudi ti si mi tako predana,

da ti zapojem: Nina, nina nana.

(simon)