Vijugam z mislimi

od ranega jutra,

preko celega dneva

do pozne noči.

Kakor bi vozila umski slalom

podiram količke med srečanjem ljudi,

med njihovimi bistrimi govori

ali neumnimi šalami,

med zbadljivkami

in samohvalo.

Do večera se umirim

in pridem do sebe,

ko se končno umijem,

zdrgnem znoj s kože

in izmučena zaspim.

Potem sanjam medveda,

kako teče za mano in se slini

spet se zbudim izmučena,

prestrašena.

IŽ-lev