NE RABIM VELIKO
Tvoj topli pogled
mi je s svojstveno mehkobo
kot zvezdni utrinek
presvetlil puščobnost in tesnobo.
Prebudila si ostanke
zakrnelih zarodkov teženj in upa
ob katerih zdaj čutim
najlepšo obremenitev
trenutkov samote in obupa.
Saj ne rabim veliko
razen ljubeznivega pogleda,
tako vsaj zvem,da nisem sam
kot prelomljena veja,
ki čaka neusmiljeno smrt
okovana od belega žleda.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: tomi
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!