Bravo za tale sonet,  Simon in dobrodošel v imenu uredništva!

Če smem, do popolnosti temu sonetu manjka rahel popravek stopice enem mestu:

Ne vidite me, ko še govorim! ...

Moj meč je daleč, kjer vihtim ponos!

Tam plešejo volkovi, z njimi bos

letim po ognjeni travi in gorim!...

(letim po travi ognja in gorim)

Molitev je preprosta in vsakdanja;

nasmeh je zmagovit. – Predrzno čustvo;

brezbrižno, razuzdano verno tujstvo

napol slavi, se veličastno klanja!

Nikomur tuj, ničemur gospodar

(mejnik je pot – zastraženi ječar),

kot most, zaseda, tehtnica krvi

metaforo človeka vase vzamem! …

In ko razdam nemir in ko obstanem –

ne slišite, kar vam uho pusti!

LP, Lidija

hvala za sprejem in lepe misli! ...

vaš poudarek je povsem na mestu, vendar pa sem mnenja, da nisem kršil stopice, odvisno, kako se bere. sledil sem melodiki in ritmiki tako, da sem o-je povezal v en zlog in se prebere kot: letim pognjeni travi in gorim! ...

poleg tega bi rad ohranil pomen, trava ognja pomeni drugo kot ognjena trava, ki spominja na ognjenega ptiča

.. drvim prek zubljev v travi in gorim.

evo,

:)))

  bravo gnu

Simom, razumem tvojo razlago, ampak se nekako ne morem strinjati s "prisiljenim branjem", če obstaja boljša rešitev!

  Kaj praviš na gnujev popravek?

  Lp, lidija

Lidija,

a če bi takrat dal:

(letim po travi ognja in gorim),

bi bila podčrtanka?

to je moja prva pesem, ki sem jo lansiral

na pesemsi.

kaj predlagaš?

če spremenim,

podčrtaš?

ja, seveda

ne gre samo za formalnost, ampak, da se iz vsega, kar se na portalu dogaja, tudi vsi ostali česa naučimo (nadebudni sonetisti o stopici, avtor o možnosti prilagajanja, če se le da in je namera urednikov dobrohotna, uredniki pa o odnosih ...)

 :)

a bi zdaj držalo?

Držalo. Pesem kot taka je že od začetka super sonet, samo potem je zaradi časa (moraš vedeti, da imamo uredniki vsak dan ogromno pesmi za predelat;)  šla v pozabo, pač nismo dorekli ...

LP, lidija

joj, hvala!

samo ne zdaj rečt, da sem kaj izsilil.

če tako mora biti, se poklonim urednici!

lpS

hvala, Talitha!