Obraz, ki ga poljub pogubi,
ki ne dovoli dotika,
se v tolmunu z vodo ljubi,
dokler veter ne zapiha,
o začarana slika!
Pod prosojno se gladino
tam nekje iz dna svetlika
bistvo, ki se je utopilo
in se zdaj očem izmika,
o uhajajoča slika!
Če se veter zasmeji,
oba v strahu zadrhtita,
voda v hipu se skali,
ljubimca se še poslovita,
o umirajoča slika!
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Matej Krevs
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!