rekla sem ti
kako neusmiljeno bodeče so pesmi negativizma
da posmehljivo ihteč skačejo nesvobodno in pretijo
pesmi golčanja in trhlih spoznanj
govorica zapuščenih teles in razraslih umirajočih duš
tapkanje na mestu brez cilja in pozabe
razkoračenost gospodarjev, ki sili v neumestni umik
dobrota rezila s konico shurikena in namenom zarezati
vame in vate
...
govorila sem ti
o parih, ki še vedno verjamejo v skupen obstoj in radost
kuhanja vedno enakih kosil, ki so začinjena z obilno mero
potrpežljive realnosti, skozi katero pač hodijo smeje se in
jokaje zaradi tistih vsemogočne halje, ki ga vedno čaka tam
na točno določenem mestu in zaradi njene desnice, ki jo
tako zelo ljubko premakne, ko ga hkrati sprašuje o dnevu
in noči in zaradi prostora, ki ga naredi ob sebi on, ko je ni in
bi rad, da se zgodi še ena pomečkana nenaličena Zgodba
o, kako bi rad
...
in zaradi čustva na L, ki pronica ob tvojem zanikanju
in vsem žalostnim pesmim navkljub
Poslano:
02. 08. 2011 ob 16:37
Spremenjeno:
17. 09. 2012 ob 00:01
Deborah!
S tvojo pesmijo si mi polepšala dan, LP, Ob potoku
Hvala, Ob potoku!
Lp.
Poslano:
02. 08. 2011 ob 17:04
Spremenjeno:
17. 09. 2012 ob 00:01
Res izjemna pesem, čestitke, deborah! Globoko se me je dotaknila.
Hvala tudi tebi, breza!
Lp.
Samo - ali bi lahko povečala črke? Za tako majhno pisavo rabim lupo.
LP, mcv
Hehe opravičujem se za velikost pisave, ne objavljam še dovolj pogosto, da bi poznala pravilno. Saj bi jo povečala, ampak zdi se mi, da tega ne morem, ker je podčrtanka.
Lp.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Vesna Šare
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!