Včasih vztrepetam

v želji da mi ne bi bil ljubo slepilo

da bi bil glasnejši od šumenja slapa

Najraje bi se

včasih vsanjala

v sinje daljave

in se prebudila v bizantinski pomladi

Včasih vžigam

lampijone da bi jasneje videla

kako mi jemanja in dajanja

zapolnjujejo dlani s čakanji

Prav poželjivo

včasih vtihotapim

tvoje misli v svojo resničnost

daleč stran od vsakogaršnjih tez in esejev

Včasih vztrajam

pri oblikah besed

in jim ne pustim da bi se topile

v upanju na novo vstajenje

Včasih vlečem

odeje čez želje da se ne bi prehladile

pod tvojimi okni

(prepih nekaterim škoduje -

Kaj nihče ne bere Ahmatove?)

Včasih vzletim

kot črna dama

do svojega kra(l)ja.

Marko Skok - Mezopotamsky