Ne dajajte mi lisic na roke,
jih bom potrebovala
za pozdrav soncu.
Ne vežite mi telesa za stol,
ko hodim po naravi
in ji hvalim njeno lepoto.
Ne dajajte mi okovov na noge,
saj z njimi stopam kamor mi poželi srce,
okoli hribov in gozdov,
okoli travniških jas.
Ne govorite glasno,
da ne zmotite jelenov,
medtem ko se bore
za svojo prevlado.
In za konec:
ne lepite mi ust,
morda še kdaj kaj povem.
jako lijepo.
Poslano:
17. 01. 2012 ob 12:54
Spremenjeno:
17. 01. 2012 ob 13:07
Pozdravljena simonavidar,
me veseli, da ti je pesem všeč.
Imej se lepo.
Lp, hope
Tudi tukaj moram napisati - res lepa pesem !
Miša
Tudi meni všečna pesem, Hope:)
Lp, Lea
hm, ja pravzapravprav spregledanka. ;)
sem jo pa zdaj ugledal.
lp, b.
Si zasluži pozornost! Prepletena s čustvi in iskrena, to je tisto, kar ji daje moč.
lp, ajda
Močna , svobodomiselna , energična in polna notranje divjine.
Spoštovani poeti, poetinje,
hvala Vam za čestitke, všeč mi je če zmorem napisat kdaj kaj takšnega.
Tudi jaz zelo uživam v branju vaših pesmi.
Vsem lepo popoldne in veliko navdiha.
Lp, hope
Se vsem skupaj iskreno opravičim, nisem bila na svoji strani.
Vsebina pa ostane ista.
Lp, hope
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: IŽ-lev
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!