Me je še,
še vedno molim
k istemu bogu,
soba ima edine besede,
ki jih sliši iz mojih ust,
sva kakor zaveznici
v utehno ena drugi.
A zmanjkuje mi besed,
pesmi počasi pojenjajo
s svojim veličastnim bliščem,
vendar mi ni hudo,
prebiraš druge in srečen si.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: IŽ-lev
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!