Iz gozda se iztrga ranjen glas
in v vetru mrtvo obvisi,
kakor list nemočno zadrhti
in pade spet nazaj v nemi čas.
Vse pade v to gozdno tišino,
vse, a globoko v gozdu se zdi,
da, kar se iz nje oglasi,
le poveča njeno grozljivost.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Matej Krevs
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!