Moje solze so postale moj kruh.
Dan in noč ga uživam jokajoč.
Počasi tonem v strašen brezup,
iz brezna te kličem: kje si, Gospod?
Moj obraz je potemnel od jeze,
moj glas je ohripel, moj pogled je strog,
vse globje se v lasten srd pogrezam,
iz brezna te kličem: kje si, Gospod?
Moje oči prebivajo v temi,
kot slepec se vlačim, spotikam povsod,
rad bi spet našel pot nazaj k tebi,
iz brezna te kličem: kje si, Gospod?
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Matej Krevs
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!