Spet pada iz belih oblakov,
ta sneg, ki nam dela le zgago,
nič boljši od mestnih prostakov!
Kot cipa se vede nesramno:

hočeš, nočeš - ti skoči za vrat,
in spotoma zleze še v hlače,
pa v žep se prikrade, kot tat,
zelenkastih bankovcev lačen!

Res, ta sneg sploh nima bontona,
na haubo ti sede in čaka,
dokler ne storiš karambola,
potem pa zbeži, ves pokakan!

A včasih, ob zimskih večerih,
kot jagnje, nedolžno in tožno,
se splazi ti spet po vseh štirih
do okna, kjer zreš ga pobožno...

Matej Krevs