Za sončnimi očali skrival skrbno
poglede svoje žgoče sem pred tabo,
bolestno se nasmihal, kimal z glavo
in šalam tvojim smejal se nevzdržno;
po sili s pivom se nalival, trdno
prepričan, da ne zveš kako je z mano,
a kmalu je ponos spuhtel v neznano;
pijan priznal sem ti ljubezen prvo.
In v hipu si zresnila se; z obraza
sem tvojega zaznal negodovanje
in molk nastal je mučen, neizprosen...
-Zaman!- sem si dejal -končaj brez prošenj,
zatri solze, pusti moledovanje,
ostani trd in skrij bolest poraza!-
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Matej Krevs
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!