Ko se žalost naveliča

Slika. Stojiš tam,

v jutranji svetlobi.

Dan je tako mlad.

Tvoji sivi lasje. Nasmeh.

 

Tako kipi sreča.

Njen čas teče počasi in mehko.

 

Še vedno stojiš.

Le svetle sence so,

ki ležijo na tleh.

Za hip, se zdi, se svilen poljub jutra

dotakne tvojih ram.

 

Skozi odprt spomin žvenketa sonce.

 

Ko se žalost naveliča,

je na zadnji strani slike

le plešoča pisava nekega najinega dne.

ob potoku - Majda Kočar

Matej_Krusic

Poslano:
08. 01. 2012 ob 13:26
Spremenjeno:
08. 05. 2012 ob 11:56

Zanimi so spomini, tako hitro minejo ampak s takimi zapisi jih lahko ohranjamo za vedno. Čudovita pesem!

 

LP, Matej

Zastavica

ob potoku - Majda Kočar

Poslano:
08. 01. 2012 ob 15:48

Matej,

...vem, da veš...lucere :)

LP, Majda

Zastavica

Aleksandra Kocmut - Kerstin

Poslano:
08. 01. 2012 ob 18:12

Pozdravček,

plesoča sem ti popravila v plešoča.

Morda razmisliš tudi o glagolu izgledati? Je pogovoren in v tej nežni pesmi deluje zelo grobo.

Lp,

Kerstin

Zastavica

ob potoku - Majda Kočar

Poslano:
08. 01. 2012 ob 18:21

Kerstin,

hvala.

Imaš prav, izgleda res zveni grobo, trdo.

Prosim te, nadomesti  jo s preprostim je .

                                          dan je tako mlad

Hvala že vnaprej! :)

Lp, Majda

 

 

Zastavica

anemona

Poslano:
08. 01. 2012 ob 18:43

Da bi se žalost naveličala obstajati... Svilen poljub mi je tako všeč! lp!

Zastavica

ob potoku - Majda Kočar

Poslano:
08. 01. 2012 ob 20:06

:)

LP, anemona, svilnat pozdrav, OP

Zastavica

Komentiranje je zaprto!

Podčrtanka

ob potoku - Majda Kočar
Napisal/a: ob potoku - Majda Kočar

Pesmi

  • 08. 01. 2012 ob 11:45
  • Prebrano 974 krat

Uredniško pregledano.

Ocenjevanje je zaključeno!

  • Število doseženih točk: 839.42
  • Število ocen: 22

Zastavica