..stotero solz je zakričalo

v komaj rojen večer

zaledenelo

v verigo brezupa vklenjeno srce

se je pod težo iskrenosti

(v pričakovanju medenjakov in jagodnih izdihov)

odtajalo toliko časa

da se je v vroči kristalni noči

preprosto vdalo

zakrvavelo zaihtelo zajokalo

in

po nešteto brezčutnih pomladi

rodilo tako sunkovit utrip

da je megla

(ki je kot mrtvaški prt

pokrivala osramje ranjene in grešne duše)

postala zrak in hkrati hrana

za močvirje plodnega hrabrega upanja

ki bo na pozabljeno in zapuščeno obalo

naplavilo novo svobode željno življenje

Andreja

hvala

ker

si..

gorazd matela