Kam se vali drob tvojega telesa
Ali ti vejevje iztika oči?
Nežno valovanje počeše
neskončno nemirne lase?
Na tvojem bregu je mirno
a v tebi vse žubori,
se pretaka, ječi,
spreminja obliko, čutenje.
Med nama ni ločnice,
razsipam se vate kot zdrob.
Z objemom mi skromno razkriješ:
Življenje je žuborenje.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Silva Langenfus
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!