Ustavljaš se
ob zdrobljenih kamnih
iščeš sledi zlata
smeh se zadira v sredico
hihitajočega srca
bosa stopala rišejo odtise
v zeleni breg
gola ramena kot gorski slap
neslišna ureznina neba
je ustavila čas mimo tebe
meglice mežikajo
odpirajo dlani
dani se
dani
trnje v stopalih
nisi brezčutna
kot struktura gole stene
si več
si vse
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Silva Langenfus
- 05. 01. 2012 ob 11:36
- Prebrano 1278 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 441.31
