
Že ob prvi luščini tvoje bližine,
te častim skoraj po božje.
In razcvetam svoje gibe.
Kadar ti z oslepelo besedo
polzim naproti, prav brezlišno,
sem preganjen v bojazljivo kretnjo.
Kot prš jutra se cedim skozi obzorje.
Prestrezaš me s skodelami svoje govorice
ter ulivaš v čedalje ožje.
Tudi, ko sem le še sredonočje,
me zajameš med stoterne sape.
Dokler me scela ne presušiš.
Kakor šepet.
hvala vsem, ki ste prebrali pesem, jo ocenili in/ ali uvrstili v svoj izbor.
Lp, albin
Tako lepo si naluščil bližino, da je dan še lepši.
Lp, Joži
Sem zelo vesel, da je pesem naredila dan lepši.
Hvala !
Lp, albin
Komentiranje je zaprto!


Napisal/a: albin
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!