Z občutkom jutra
V zibeljko jutra
polagam besede,
nežno, počasi,
da ne zbudijo prehitro,
da še uspavajo,
kot uspava pravljica otroka,
da ne postane prehitro, pregrobo.
Me zbujajo pesmi,
previdno jim odpiram
kuverto, da se ne zbudim.
Da ne zbudim oba.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: IŽ-lev
- 05. 01. 2012 ob 06:44
- Prebrano 701 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 269.81
- Število ocen: 13
