Pelinkasta grenkoba
je že davno zjedkala
najin skupni jezik.
V dobrem in slabem
so le še prašni spomini
prežvečenih obljub.
V malhe noči
tlačim požrte besede
osivelih stisk
in nanje vsako noč
polagam utrujene sanje.
Do jutra,
ko boš spet,
vsako črko, misel, stavek
obglavil
še pred spočetjem
In bom spet
razbesedena.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Ida Semenič- adisa
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!