Saj v naslovu piše,

kako je to lepo,

ko gledaš v nebo,

obrišeš si solzo,

do globočin grenko,

razgališ svoje telo,

misliš na nič,

gledaš v nebo,

in izrečeš besedo to,

da ljubiš zelo,

da ljubiš srčno,

a majke mi,

zakaj na svetu je tako hudo,

tako težko,

no saj ni tako,

saj bolje bo,

popiješ čašo vina,

da v glavi se ti zavrti,

pogledaš v ogledalo,

vidiš, da si ti,

vidiš, da drugega ni,

le tvoje prelepe oči,

vzameš parfum,

ki božansko diši,

to si ti,

vrtnica,

ki na grobu cveti,

ki na grobu zeleni,

ki na grobu dehti,

ja,

to si ti,

obriši solze iz oči,

zavedaj se,

da to si le ti...

Neža Matjaževič