Staro leto, na novo pot me pošiljaš,
počutim se kot hribolazec,
z zvito zastavo v nahrbtniku,
da jo zasadim v novi poti,
ki mi jo novo leto pošiljaš.
Že zdaj se ne počutim ravno kot zmagovalec,
nikoli nisem znala dobro plezanja,
nikoli nisem zares osvajala neba,
večinoma me je bilo strah bolečine, novih poti,
obupala sem že pred pravim pričetkom.
Zato sovražim bolečino,
sovražim nepremagan boj,
boj ki me vzame več kot zmorem dati.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: IŽ-lev
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!