Tiha ptica
na veji poseda,
tihe so oči njene
ko gleda predse,
kot da žalost
ji je pojedla čivkajoče zvoke
Preko kril mraz širi svoja krila,
mimo njenega trupa veje hladen vetrič.
Do pomladi si misli,
do pomladi zdržim.
Tišino in mraz.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: IŽ-lev
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!