Toliko je želja, nobena taka,

ki mogel bi jo prav ves svet sprejeti.

Toliko srečic ... O, da čisto vsaka

bi mogla v vse ljudi zares prodreti.

Toliko dobrih misli je, a prav nobene,

ki bi lahko svet mrzli spremenila,

toliko je voščil, da mimo mene

gredo tjavdan, ker sem jih pozabila.

Če več kot dajemo, bi zmogli dati,

morda lahko bi spremenili svet

in voljni manj bili bi zgolj jemati ...

Pa nismo. Svet bo jutri isti spet.

 Vseeno vem, kaj bi vam rada rekla -

zbir srečic vsakemu od vas želim:

srce iz pesmi in pogum iz jekla,

miru veliko in veselja z njim.